Jadralci, zlasti najmlajši, so po dolgi zimi in vremensko muhasti pomladi v tem letu že težko čakali, da na tekmovanju zajadrajo tudi v prijaznejših poletnih razmerah. Ta želja se jim je v polni meri uresničila minuli vikend 8. - 9. junija 2013 na regati Zlato sidro v Izoli, na kateri se je v razredih Fireball, Flying junior in Optimist pomerilo skoraj 100 jadralcev. Tako ugodni vremenski pogoji, kot številčna udeležba, pa je seveda razveselila tudi prizadevne organizatorje iz kluba Olimpic, verjetno najbolj »mestnega« jadralnega kluba v Sloveniji. Glede na njegovo prostorsko vpetost med park in parkirišče, bi ga lahko (fency) imenovali tudi kar Park klub.

V soboto se je veter sicer dolgo obotavljal, temperatura in napetost na morju sta zato seveda naraščali, po sramežljivem prihodu okrog 13. ure pa je severozahodnik nato solidno potegnil tudi do jakosti treh boforov, kar je omogočilo izpeljavo dveh lepih plovov. Popoln jadralni dan z izpeljavo še tretje predvidene regate pa je preprečilo nevihtno dogajanje v zaledju kopnega, ki je vetru v trenutku popolnoma vzelo sapo. Obeti za nedeljo so napovedovali veter iz južnih smeri in njegovo krepitev, ob jutranjem zboru jadralcev pa je kazalo še na običajen maestral. Zato je regatni odbor ob njegovih prvih sapicah pohitel na morje. Vendar se pravi maestral vseeno ni razvil, zato pa je sodelovanje ponovno ponudil severozahodnik, zaradi česar so regatne boje hitro zavzele svoje pozicije, kmalu zatem pa so se po regatnem polju razpršile tudi vse tri flote jadrnic. V dokaj enakomernih in izenačenih vetrovnih razmerah so bili v hitrem tempu izpeljani trije plovi, z zaključkom točno ob 15. uri. To je za organizatorja pomenilo, da je regata uspešno zaključena z možnim odbijanjem najslabšega plova. Kmalu zatem, ko so jadralci prispeli do obale, pa je smer obrnil tudi veter, oblaki so se gostili in v nadaljevanju popoldneva se je celo razbesnela nevihta z lebičem.

Na morju so bili seveda najbolj številčni optimisti in sicer se jih je zbralo kar 55, to pa je največ doslej na regatah za Zlato sidro. Glede na blage vetrovne razmere so bili v ospredju predvsem lažji tekmovalci, zlasti uspešna je bila Mara Turin iz JK Izola, ki je

v posameznih plovih osvojila tri prva mesta in je s tem postala tudi prepričljiva zmagovalka regate. Lahki kategoriji se je kot predstavnik nasprotne kategorije še najbolje zoperstavljal Liam Orel, ki pa je poskušal v zadnji regati že na štartu pridobiti prepotrebno majhno prednost, vendar je buden opazovalec štartne linije to ocenil za prezgodnji štart. Od predstavnikov domačega kluba se je vrhu najbolj približal Maj Musa Olivieri, ki je zlasti v nedeljo ves čas jadral v ospredju, nekaj napakic v finišu zadnje regate s skupaj kar 1.440 stopinjami opravljenih vrtljajev, pa ga je stalo še višjega mesta. Zato pa se je ravno v zadnji regati s 16. mestom (?) izkazala Špela Hajdinjak, ki je osvojila tudi končno drugo mesto med kadetinjami. Na začelju flote optimistov so jadrali nekateri nadebudni mladi jadralci, ki so v duhu dobrih gostiteljev pomagali pri »pobiranju« boj in to z nasmeškom, kar je pri tem najbolj pomembno. Na sivem gumonu pa je bilo v njenem elementu v vlogi trenerke zopet opaziti mlado mamico Anjo; čestitke za otročka in hiter povratek na regatno polje torej.

Za fireballe (11 se jih je zbralo) je regata predstavljala koristno pripravo pred bližajočima evropskim in svetovnim prvenstvom v Portorožu. Abonenta na 1. mesto na domačih regatah Hrvatin – Planinšič se tudi tokrat na koncu nista pustila presenetiti, čeprav se jima določeni konkurenti že drznejo odvzeti posamezen plov ali pa ju vsaj namučiti na kakšni stranici tekom regate. Za pristop in veselje do tekmovanja ter druženja pa gre pohvaliti jadralce v razredu flying junior, saj je na regati sodelovalo kar 8 posadk, ki so prikazale lepe boje, v katerih sta se najbolj izkazala že nepogrešljiva Rok in Marko Volk.

Posebno poglavje in čar regate za Zlato sidro pa predstavlja tudi dogajanje na kopnem. Pristojni člani kluba so v minulih letih organizacijo regate in spremljajočih aktivnosti že toliko izpilili, da navzven deluje, kot da je ta na sporedu vsak mesec, ne pa le enkrat letno. Razlika v razpoloženju predsednika Matjaža med dopoldanskim koncentriranim kopenskim delom in poregatnimi sproščenimi aktivnostmi pa vendar kaže, da temu ni tako in da nikakor ne gre za rutinsko opravilo. Pri opravljanju vsega potrebnega pa se je seveda lahko zanesel na pisano četico sodelavcev iz kluba in njihovih družinskih članov, ki so po najboljših močeh in z dobro voljo dali svoj prispevek uspelemu dogodku.

Vsi prisotni so se oba dneva že kmalu po pristanku na kopnem v hangarju lahko razveselili slastnih čevapčičev, ki jih že vsa leta regate pripravlja vešča ekipa _____.

Mlajši so si za prilogo najraje pustili naložiti še pomfrija, starejši pa so v teh prvih res toplih dneh z veseljem posegli po točenem pivu, ki se je izkazalo za pravi hit. O tem pravi tudi izjava točajki, ko je piva že začelo zmanjkovati, pa ga je žejnemu grlu vseeno uspela zrihtati: »ma pupa, ti boš šla v nebesa«. Med »piknikom« tokrat sedišča niso bila predvidena, kar pa je prispevalo k še večjemu kroženju udeležencev ter intenzivnemu komuniciranju med njimi. Na ploščadi pred hangarjem in v bližnjem parku pa so razigrani optimisti izvajali vragolije na bojah – žogah in kazali spretnosti v vožnji s skirojem in rolko, pri čemer so jim pridno sledili tudi mlajši bratci in sestrice.    

Vrhunec vsake regate je seveda podelitev nagrad najboljšim, na regati za Zlato sidro pa presežek tega zaključnega dogodka prestavlja zelo lep ambient sredi parka s pridihom gosposkosti. In nekaj te ter tudi vznesenosti je bilo zaznati pri vsakem od prejemnikov priznanja, ki se je lahko povzpel nad množico ostalih. S podelitvijo pa regate še ni bilo čisto konec; sledil je namreč štartni signal za preboj do koščka velike torte, redne spremljevalke Zlatega sidra. Štartna linija pred torto ob vhodu v hangar je bila že čisto popolnjena, drenjanje za čimboljše pozicije močno, jadralci pa so se morali še zadnjič odločiti za izbiro prave strani. Ali bo boljša leva (sadna), ali bo boljša desna (čokoladna). Našel pa se je tudi kdo, ki jo je ubral bolj po sredini in pobral najboljše od obeh strani.     

Številčen odziv udeležencev regate, njihovo zadovoljstvo ter izrečene pohvale in splošno veselje ter dobro vzdušje, v katerem je celotna regata potekala, so ponovno utrdili organizatorje in njihovo prizadevno družinsko zaledje, da se je bilo za izpeljavo »najbolj prijazne regate na Jadranu« vredno potruditi in da brez nje ne bo šlo niti v letu 2014. Samo droben namig s tem v zvezi še: menjajte barvo majčk, modrih imamo že vrh glave.